Objekti in kapilarna vlaga

  Vlaga predstavlja pri starejših, neredko pa tudi pri novozgrajenih objektih eno od največjih težav. Neposredno ali posredno vpliva na degradacijo skoraj vseh vrst materialov in konstrukcij. V praksi se vse prevečkrat razni ukrepi za sanacijo že v kratkem času izkažejo kot popolnoma neučinkoviti. Vzroke za to je treba iskati predvsem v specifičnosti posameznega objekta, podcenjevanju obstoječe vlage in soli v zidovih in ometih ter neustrezno izbranih materialih in postopkih sanacij.

  Sanirni sušilni ometi

  Pričakujete pri sanaciji vlažnega zidovja popolno gotovost? Potem imamo za vas optimalno rešitev v obliki visokoučinkovitih sušilnih ometov. Svojo učinkovito moč dokazujejo tako zunaj kot znotraj, celo na primer pri kletnih obokih pod nivojem terena, na zidovih večjih debelin ali pri statično vprašljivih objektih. Tako ob vsakem času prenesejo primerjavo s časovno in stroškovno intenzivnimi zapornimi ukrepi. Draga kemična obdelava soli ali celo silicifikacija pred ometavanjem odpade. Delovanje sanirnih sušilnih ometov se podreja elementarnim zakonom narave - po zakonu difuzije se snovi gibljejo z mesta z višjo koncentracijo na mesta z nižjo,dokler se ne vzpostavi ravnovesje. Obenem prihaja do temperaturne izravnave. To omogočajo sušilni ometi, ki vsebujejo okoli 45%zračnih por, ki so med seboj povezane z najfinejšimi kapilarami. Te mikro kapilare so transportno sredstvo in pot za suh,od zunaj navznoter k steni stremeč topel zrak in presežno,od znotraj navzven potujočo hladno vlago. Navzven pronicujoča voda skozi fine kapilare v strukturi ometa ne more teči v tekočem agregatnem stanju. Kot proste molekule vodne pare uhajajo skozi zračne pore in fine kapilare,da bi se na površini ometa dokončno pomešale z okolišnjim zrakom. Pri tem difuzijskem poteku se uparja izključno čista voda. Soli, ki so navzoče v materialu, ostajajo v raztopljeni obliki v zidu. Ne prehajajo torej skozi kapilare v sloj ometa, ne morejo izkristalizirati in povzročiti škode. Zaradi kontinuiranega vzpenjanja vlage iz terena se proces difuzije nikoli ne zaustavi. Preostala vlaga in postopoma naraščajoča koncentracija soli v zidu, daljnoročno gledano, celo podpirata statično stabilnost sanirane zgradbe. Med tem trajajočim procesom uravnavanja ostaja sloj sušilnega ometa vedno suh, saj služi zgolj kot transportni medij za odvajajočo se vodno paro. Zato garantirano ne prihaja do nevarnih con toplo-mrzlo s kondenzno vodo in tvorbo plesni. V saniranih prostorih boste imeli torej vedno čist zrak in zdravo klimo.

  Ko govorimo o naknadni izvedbi hidroizolacije ponavadi še vedno vsak pomisli na rezanje zidu in prekinitev vlage z vstavljanjem bitumenske hidroizolacije kot edinem možnem načinu. Tudi teoretično je to najbolj logična rešitev, saj bi s tako prekinitvijo preprečili prehajanje vlage po zidu na višja mesta. Omenjeni postopek je idealen,ko imamo pod zidom izveden betonski podzidek ali temelj. Vendar pa so zidovi predvsem pri starejših objektih temeljeni direktno na zemljino Ponekod je temelj oziroma podzidek izveden v kombinaciji s kamnom, kar dodatno otežuje ali lokalno celo onemogoča rezanje zidu. V primeru rezanja zidu se postavlja pod vprašaj tudi zmanjšanje potresne stabilnosti konstrukcije, detajl stikovanja horizontalne hidroizolacije s finaliziranimi tlaki v prostoru, problem reševanja vlage v delu pod nivojem rezanja ter obdelava in izvedba zaključka na površini zidu v nivoju reza. V naši obratovalnici izvajamo preprečitev dviga kapilarne vlage s postopkom prepajanja zidov s silikonskimi emulzijami. Zid vrtamo po shemi iz tehničnega lista. Porozne površine zidu v območju vrtanja predhodno zatesnimo ali obdelamo s sanacijskim ometom, da preprečimo iztekanje emulzije iz zidu. V izvrtane očiščene vrtine nalivamo emulzijo do popolne prepojitve zidu. Po izvedeni penetraciji morajo vrtine ostati odprte minimalno 30 dni, da potečejo vse potrebne kemijske reakcije s CO2 iz zraka. Po končanem procesu silikonizacije vrtine zapolnimo s sušilnim ometom. Z dosledno izvedbo s posegom prepajanja zidov naredimo t.i. horizontalno bariero, ki preprečuje povečano navlaženje zidov. V območju prepajanja v višini ca. 1m izvedemo sušilni omet, ki odvaja v zidu z leti nakopičeno vlago ter preprečuje morebitno manjše lokalno vlaženje. Tehnološko zahtevni in tudi cenovno dražji posegi sanacije vlage v zidovih prav zaradi svoje zahtevnosti pri izvedbi vedno ne dajo želenih rezultatov.

  Polimercementne vodotesne mase pri sanacijah in novogradnjah

  Mineralne cementno vezane in s polimeri modificirane mase se že 30 let uporabljajo za zaščito zgradb in gradbenih elementov pred talno vlago, atmosfersko vodo, podtalnico, tako pri novogradnjah kot sanacijah. Polimercementne mase so nepogrešljive pri vodotesni zaščiti betonskih vodohramov, betonskih lovilcev in cistern, zaščiti temeljev in stebrov, vodotesni obdelavi betona bazenskih konstrukcij ipd. Razvoj je v zadnjih letih prinesel fleksibilne polimercementne vodotesne mase,ki so v omejenem obsegu sposobne nepoškodovane premostiti razpoke v podlagi. Nove betonske konstrukcije so le redko kdaj v celoti idealno izvedene. Postavlja se vprašanje ali so vodotesni betoni,ki imajo naknadno sanirana segregacijska gnezda, lokalno zatesnjene preboje od opaževanja, slabo izvedene delovne stike (običajno stik talne plošče in stene) res vodotesni. Ravno iz teh razlogov se v praksi standardno uporabljajo polimercementne vodotesne mase kot končno zagotovilo za vodotesnost površin. Površina obdelana s temi masami poleg vodotesnosti pomeni predvsem tudi povečano odpornost na agresivne medije iz okolice. Hkrati se zmanjšajo stroški vzdrževanja, trajnost konstrukcije pa se podaljša. Polimercementne vodotesne mase se z enakim namenom, kot je opisano že zgoraj,uporabljajo tudi za sanacijo že poškodovanih in dotrajanih betonskih površin. Za samo sanacijo poškodb betona in zaščite armature se običajno uporabljajo mikroarmirane polimercentne reparaturne malte, kjer je kot agregat uporabljen kvaliteten kremenčev pesek. Prednost tovrstnih reparaturnih malt je predvsem v dobri kompatibilnosti materiala tako z betonom, kot s končnim polimercementim zaščitnim slojem. V zadnjem času se polimercementne vodotesne mase skoraj redno vgrajujejo pod keramične ploščice teras, balkonov, sanitarij oz kopalnic v stanovanjskih objektih. Keramiko v teh primerih lahko lepimo direktno na izvedeni vodotesni sloj. Tovrstna dodatna zaščita estriha oz. naklonskega betona je posebej priporočljiva pri sanacijah obstoječih teras in balkonov. V ciklusu navlaževanja (kritična mesta fug, poroznost obloge..) zmrzovanja in odtaljevanja naklonskega betona, v kolikor ta ni zaščiten, pride do njegovega razpada. Tipične poškodbe odpadanja keramičnih ploščic na čelih balkonov so prvi znaki povečane vlage pod keramično ali kamnito oblogo balkona v naklonskem betonu ter posledično njegovo propadanje.

  Poleg lastnega svetovanja, ki temelji na dvajsetletnih izkušnjah z zgoraj omenjenega področja, vam nudimo tudi zunanjo tehnološko svetovalno službo.